Najljubšnejši pisci: Tolkien

Kot majhna, od mestnega življenja oddaljena deklica, ki ni gledala veliko televizije in se je v svojih rosnih letih družila predvsem s konji in psi (z izjemo nekaj okoliških vrstnikov), kot hčerka staršev, ki sta me že od malega spodbujala k vedoželjnosti in učenju, kot primer genialnega otroka, ki je res zelo zgodaj že znal brati1, sem razvila ljubezen do pisane besede, ki me definira že odkar sem se naučila brati.

Pobeg v svetove, ki se skrivajo v knjigah je bil zame že od nekdaj neverjetna izkušnja. Tako neverjetna, da sem ponoči velikokrat pozabila spati, ker me je knjiga tako potegnila vase. Tako neverjetna, da me je bilo treba za roko zvleči h kosilu, pa še v tem primeru je šla knjiga z mano. Zadnjič mi je teta povedala, da sem brala, medtem, ko sem šla s košaro na dvorišče po drva. Ena meni zelo ljuba vrstnica, ki me pozna praktično že od rojstva, mi je rekla, da se zelo živo spomni, kako sva nekaj let stari pri meni doma, ko nas je njena družina prišla obiskat, sedeli na pručkah in sem ji jaz brala neko pravljico2. Ko je prišlo do točke, kjer sta mi starša mogla skoraj dobesedno zapleniti knjigo, da sem sploh šla spat, je bilo vsem jasno, da nisem preveč tipična predstavnica svoje generacije.

Pa dovolj o meni, naj bosta zgornja odstavka dojemana kot uvod, ozadje in pojasnilo dejstva, zakaj mi je izmed vseh literarnih zvrsti, ki sem jih kadarkoli mela priložnost okusiti, najljubša fantazijska. Pa s tem ne mislim zgolj fikcijske, natančneje imam v mislih prav določeno zvrst literature, ki se imenuje fantasy. Ne vem, če obstaja kak poseben izraz točno za to zvrst v slovenščini, čeprav se že odkar sem se vpisala na faks trudim ugotoviti, kam bi to po naši literarni kategorizaciji spadalo, ampak so literarne vede različnih narodov včasih prav zmedene in neusklajene, kar se tiče izrazoslovja – tako da bom zaenkrat ostala pri tem izrazu. Na prvi pogled podobna znanstveni fantastiki, a tako zelo različna od nje, ima fantasy korenine pri človeku, ki je eden izmed ljudi, ki jih najbolj spoštujem, in sicer pri Tolkienu.

John Ronald Reuel Tolkien je njegovo polno ime, in brez skrbi, ne bom vas dolgočasila z življenjepisom, kajti to ni namen mojega zapisa, lahko pa tistim, ki vas to zanima, a ste vseeno preleni, da bi ga pogooglali, prilepim link do članka o njem slovenske Wikipedije in do nekoliko izčrpnejšega članka v angleščini.

V slovenščino imamo prevedenih nekaj njegovih najznamenitejših del, in sicer najbrž vsem poznano trilogijo Gospodar prstanov, predzgodbo le-te Hobit ali Tja in spet nazaj, zbirko kratke proze Drevo in list in za tiste, ki smo res usekani na Srednji svet tudi Silmarillion (zgodovino Srednjega sveta), in Narn i hîn Húrin : povest o Húrinovih otrocih, ki je izšla posthumno, uredil in po Tolkienovem vzoru dokončal pa jo je njegov sin Christopher.

Sama sem nekoliko razočarana, da ni prevedeno več iz njegove bibliografije3, ki obsega predvsem kratke zgodbe po vzoru pravljic in bajk ter poezijo, da znanstvenih jezikoslovnih del ne omenjam. Sicer je morda to ovira, ker knjige najbrž ne bi dosegle komercialnega uspeha izven krogov njegovih častiteljev, tako da se ne sekiram preveč, kajti tako ali tako ga je prijetneje brati v originalu, ampak se tukaj postavi še ena ovira: pri nas je skoraj nemogoče dobiti katero izmed njegovih manj znanih del.

Lani sem za rojstni dan sicer dobila The Legend of Sigurd and Gudrún ((ki si je seveda takoj prislužila mesto na moji častni polici knjižne zbirke)), ampak drugače pa sem bila, dokler nisem uspela urediti svojega Paypal računa, kar na suhem, kar se tiče dostopa do manj znanih del. Zdaj pa situacija zaradi študentske presahnitve sredstev ni kaj dosti boljša, morda se bo prilika ponudila ob koncu4 poletja.

Zakaj mi je Tolkien tako zelo všeč? Predvidevam da zato, ker sem ga odkrila čisto sama, v knjižni obliki, na zaprašeni polici mestne knjižnice, v prvi izdaji, ki je prišla ven pred filmom in Tolkien bumom (mislim, da leta 1995), v prevodu Polone Mertelj, Primoža Pečovnika in Zorana Obradovića. Zelena, že nekoliko oguljena knjiga me je k sebi potegnila kot magnet, sledilo pa je iskanje naslednjih dveh, ki sta bili tisti dan izposojeni, tako da sem ju, trdno odločena, da ju dobim v roke, celo rezervirala. Filmov kar nekaj časa nisem videla, mislim, da sem prej požrla še Hobita in Drevo in list, preden mi je po naključju uspelo izvedeti, da so bili posneti tudi filmi. Leta 2001, ko je prišla ven Bratovščina prstana v filmski obliki, sem bila še na nižji stopnji osnovne šole (majhne, vaške) in nisem imela stikov s kinom več kot dvakrat na leto, sem pa skoraj sigurna, da sem takrat enkrat pregrizla vsaj skozi Gospodarja Prstanov, če ne še celo skozi Hobita in Drevo in list.

Ko sem videla celotno zadevo vizualizirano na nekem rojstnem dnevu, gledali smo namreč neko zaprašeno kaseto, ki so jo moji vrstniki že vsi videli in jih ni kaj preveč zanimala, me je stvar tako očarala, da sem šla naslednji dan takoj v knjižnico in si izposodila še preostala dva dela, ki sem ju v enem mahu gledala celo popoldne in cel večer. O kvaliteti filma ne bom zgubljala preveč besed, ker vsi vemo, za kaj gre – in temu je tudi jasno, zakaj sem Tolkiena s tistim dnevom začela častiti skoraj kot boga.

Sledilo je obdobje zanimanja, poglabljanja, iskanja informacij, branja nekoliko zahtevnejšega Silmarilliona. Sin nekih družinskih prijateljev (ki je sicer precej starejši od mene), je bil takrat nekje v vodstvu Gil-galada (nisem prepričana, mislim pa, da je bil blagajnik) in ko sem ugotovila, da obstajajo ljudje, ki Tolkiena požirajo tako strastno, kot sem ga sama, sem se le vedno bolj zavedala, kako je vse skupaj nekaj preprosto veličastnega. Tisto leto sem skoraj šla na letno srečanje, ampak na koncu ugotovila, da sem še nekoliko premlada, saj sem bila menda pod 15, in ni bilo nikogar, ki bi šel z mano kot varuška. Žal mi je, da do vstopa v Gil-Galad ni nikoli prišlo, predvsem zato, ker nisem živela nikjer blizu Ljubljane, kjer je bazni štab in kjer potekajo srečanja, morda do tega še pride kdaj v prihodnosti.

V srednji šoli sem spoznala somišljenico, s katero sva se na podlagi pogovora o Tolkienu tudi spoprijatejlili, in to prijateljstvo traja še danes.5 Ona mi je pokazala Zlati gozd6, a sem se mu na žalost pridružila šele nekaj mesecev, preden je popolnoma presahnil – bil pa je še vedno super izkušnja, ki se bo morda obnovila z izidom filma Hobit.

Zakaj ga tako obožujem in zakaj nisem edina? Spoštujem ga predvsem zaradi njegovih znanstvenih jezikoslovnih dosežkov, iz katerih je potegnil nekaj najboljšega – ustvaril je popolnoma lasten svet, temelječ na starih verovanjih in legendah severnoevropskih ljudstev, ustvaril je več jezikov in njihovih dialektov, ustvaril ni le neke zgodbe in nekih likov, ustvaril je nov svet, veliko bolj natančno od marsikaterega fikcijskega sveta, ki je bil ustvarjen. In to tako natančno in tako pozorno, da je še dandanes fenomen. Tista kolegica, s katero sva na podlagi pogovorov o Tolkenu sklenili prijateljstvo, danes študira jezikoslovje. Najbrž ne le zato, ampak smo imeli obdobje, ko smo se učili vilinsko in smo si pisali listke v Tengwarju. Z vidika jezikoslovca pa so Tolkienovi dosežki več kot le fikcijski, saj temeljijo na dejanskih besednih korenih in ostalih zadevah, ki so zame, ki nisem v tej stroki, nekoliko preveč strokovne in jih zato prepuščam tistim, ki vedo, za kaj gre.

Skratka, da ne bom predolga, saj sem se ravnokar zavedla dolžine zapisa7: Tolkien je car.

In če se je slučajno po kakšnem naključju komu uspelo prebiti do konca:

Calo anor na ven.

  1. točne starosti ne vem, moja roditelja sta bila do sedaj kar precej skopa s tovrstnimi informacijami, vem samo, da je bilo bizarno zgodaj in da so me vsi od daleč in blizu poznali po tem []
  2. mislim, da je bila ena od Svetlane Makarovič; tiste so mi bile že od nekdaj všeč []
  3. Wikipedia ftw! []
  4. upajmo, da delavnega []
  5. Tolkien: Kako načeti pogovor in spoznati najboljše prijatelje, ki jih boš kadarkoli spoznal! x) []
  6. za tiste, ki ne veste, kako veličastna dogodivščina je bil Zlati gozd, shame on you []
  7. in dela le-tega, ki je o Nalivki; stvar sem imela v začetku zastavljeno nekoliko drugače, ampak naj bo, kar je, je []
  • Share/Bookmark