Instant modrosti

Ob današnji popularnosti takih in drugačnih new-agevskih teorij, naukov in gurujev se človek vpraša, kaj pravzaprav pomeni izničiti svoj ego. Kajti veliko je tistih, ki nosijo neke instantne napise na svojih telesih, instant modrosti v svojih glavah in razglašajo okrog instant prednosti verovanja, kulture in modrosti, ki jih niti ne razumejo, niti ne poznajo do mere, kjer bi bili upravičeni do prednosti, ki jih neko verovanje prinaša.

Kako človeku dopovedati, da hinduizem pravzaprav pomeni, da so kaste logična posledica nauka o reinkarnaciji? Kajti pravi hinduist reinkarnacije ne jemlje kot neskončno priložnosti, ampak neskončno preizkušenj. Kako zahodnjak dojema reinkarnacijo? Kot neskončno priložnosti, ki jih lahko znova in znova zavrže – ker vedno pride še ena. Vse skupaj pa spominja na srednješolca, ki domačo nalogo vedno prelaga na zadnji trenutek, dokler naposled ob zavedanju, da mu zmanjkuje časa sam sebi obljubi, da jo bo pa jutri res naredil. Samsara1 se vrti v neskončnost in ni važno, kaj počnem sedaj, ker pride še eno življenje. Tudi lastne navezanosti na življenje, to življenje samo se tak človek ne uspe znebiti do dovoljšne mere, da bi dojel modre besede Krišne, ki tako rojevanje kot tudi smrt dojema kot nekaj nujnega in zato smrt pomeni zgolj novo rojstvo nekje drugje, v drugačni obliki. Za zahodnjaško dušo je potreben zelo velik preskok, da tega dejstva ne dojame zgolj na razumski, temveč tudi na čustveni ravni, ki je konec koncev osnova vsakega verovanja.

Pravzaprav preziram tiste instantno zgenerirane kvazi ege, ki temeljijo na nepoznavanju kulture, katere sestavine kombinirajo v lastno življenje – pri tem pa spominjajo na nek lik iz nekega bedastega filma, ki je imel okrog vratu obešenih nešteto simbolov in s tem dokazoval pripadnost nešteto veram, podložnost nešteto bogovom po principu Pascalove stave2. Tako ljudje, katerih življenje ne deluje po principu odrekanja, prakticirajo jogo, ne da bi se zavedali, da v sanskrtu beseda yoga pomeni disciplino.3 Telovadba je le majhen del celotnega asketskega načina življenja, ki naj bi prišel v paketu skupaj z jogo4. Ali pa ljudje, ki meditirajo, ne vedoči, katere vrste meditacije se pravzaprav lotevajo. Ne vedoči, da obstaja nešteto sekt, verovanj in naukov, ki meditacijo interpretirajo drugače in da zgolj sedenje z zaprtimi očmi še ne pomeni meditacije. Poznam nešteto Slovencev, ki se gredo hinduizem, a na koncu v nedeljo še vedno sedejo k goveji pečenki pri svoji stari mami.

Sram me je bilo, ko sem nekoč v Franciji na neki brezvezni obmorski stojnici kupila neko torbo z napisom v sanskrtu5, ker je bilo to takrat pač kul. In ob samem dejanju niti nisem čutila sramu, sram je prišel leto kasneje, ko sem sredi Španije zatavala v neko trgovino, v kateri so delali Indijci in mi povedali, da na torbi pravzaprav nosim neke molitve neke indijske sekte, za katero sem prvič slišala. Takrat sem torbo prestavila v najtemnejši kot svoje omare in še vedno se počutim bedasto, kadar njeno obličje po kakem naključju zatava pred moje oči. A bila je dobra lekcija in tudi sram počasi izginja z zavedanjem, da teh stvari ne jemljem več lahkotno.

Spominjam se dni, ko sta bili moderni japonska in kitajska kultura. Saj vsi poznamo tiste množice tatujev, izpisanih v kitajskih pismenkah6, yin-yang obeske in podobne traparije, ki so takrat polnile police trgovin s ceneno kitajsko robo. Ali pa ljudi, ki okrog vratu nosijo okrog obrnjene križe in navzdol usmerjene pentagrame, pa ne vedo ničesar o satanizmu ali čaščenju Satana, razen nekaj na hitro spisanih besedil nekih levih bendov, ki se namesto na dobro glasbo raje osredotočajo na lasten kult. (Užaljeni metalci pa gredo lahko tokrat ob mojih besedah raje na pivo kritizirat neko blogergko, ki pljuva čez njihov najljubšnejši bend namesto organiziranja nekih množičnih čustvenih izbruhov na mojem spletnem mestu, ki smo jim bili priča pred kratkim.)

Včasih takole vidim kako hipsterko, ki v istem dahu navdušeno razlaga, kako jo je potegnil budizem in kako ji je njena učiteljica teh naukov popolnoma spremenila življenje, hkrati pa doda še, kako si želi tega in onega in da se ne more upreti tistim čeveljcem, ki jih je videla v soboto na svojem tedenskem sprehodu po Meki potrošništva brez vsakršne sledi obžalovanja v glasu. Osvoboditev od želja, ki obvladujejo njeno življenje? Izstop iz samsare? Ah, kje pa, zgolj še ena modna muha gospodičnice, ki bo ob naslednjem zatreskanju v mormona pričela okrog vratu ponovno nosit križ, ki ji ga je njena babica z zadnjo penzijo kupila za krst v upanju, da bo otrok v življenju našel “pravo pot”.

Poznam ljudi, ki so prepričani, da vse vere učijo eno. Da ima vsaka vera svoj namen, a da je vrhovni cilj vseh dobro življenje. Ne morem, da ob tem ne bi pomislila na znameniti predmet devetletke, Državljanska vzgoja in etika, v katerem je večina moje generacije najbrž pustila svoje razmišljanje v smeri etičnega in v smeri verstev, od tam pa odnesla zgolj puhlice, ki jih diplomirani pedagogi trpajo v precenjene učbenike za instantni predmet, v katerem je vse narobe: od tega, da se v istem dahu razlaga slovensko himno in budizem, do tega, da hkrati uči “osnove etike”7 in delovanje “demokracije”. Kar pa je najbolj zgrešeno pri zgoraj omenjeni trditvi je to, da niti ne drži, tako da katerakoli interpretacija pristane na kupu hitroparilnih stavkov, ki jih človek nevede izreka vsak dan. Kajti religija v veliki meri pomeni tudi kulturo. Način življenja. Ki pa se na različnih delih sveta drastično razlikuje. Zakaj je za nekatera inuitska plemena nekaj popolnoma običajnega, da starce prepustijo vremenskim razmeram in gotovi smrti, pri nas pa je to nekaj popolnoma nepojemljivega? Tu je tista drastična razlika, ki jo je v enem življenju skoraj nemogoče preseči.

Ob tem pisanju in razmišljanju pa se nekje globoko v meni vedno bolj razplamenteva gnus ob zavedanju, da je tudi veroizpoved postala zgolj še ena modna muha. Lani smo imeli yin-yang, letos imamo Indijo, kaj bomo imeli jutri?

Seveda pa upam, da se morebitni bralec zaveda, da tu ne govorim o tistih, katerih volja, razum in mišljenje dopuščajo prestop v drugo vero. V drugačno razmišljanje. Dokončno spreobrnitev, dokončno izničenje lastnega ega, ki ga učijo nekateri nauki daljnega vzhoda – brez potlačitev. Izobraževanje v smeri kulture, ki jo sprejemajo. Poznavanje kulture, filozofije in mišljenja, ki jih vse vzamejo za svoje. Ne zaradi neke mode, ampak zaradi globoke fascinacije, ne zaradi Pascalove stave, ampak zaradi osebnih prepričanj, s katerimi se ena vera bolj sklada kot druga. Dokončno odločitev.

Tudi ne govorim o tistih, katerih fascinacija z drugimi kulturami hkrati pomeni tudi distanco, s katere jo je moč še bolj natančno preučevati. Brez neke čustvene vpletenosti, prisotna je zgolj tista primarna vedoželjnost. Ker, ne boste verjeli, dejansko obstajajo ljudje, ki tekoče znajo sanskrt, berejo Mahabharato v originalu in ne čutijo potrebe, ta bi to izrazili navzven z nekim hitroparilnim tatujem. Katerega hitroparilnost je seveda zgolj metafora, kajti ravno njegova trajnost ponavadi pomeni možnost obžalovanja.

A Evropa ostaja Evropa in ljudje tu ostajamo vedno enaki; z lačnim egom, z željo po pripadnosti, ki jo želimo izpolniti na tak ali drugačen način. Se ne zavedamo, da instantno, hitro skrivanje lastnega ega tega ne izniči, le potlači. Nekateri iščemo rešitev na razumskem nivoju, na nivoju, v katerem sledimo evoluciji. Zavržemo instantne nauke in se posmehujemo žrtvam le-teh in stopamo po trnovi poti do nadčloveka.

Nekateri pa raje izberejo življenje lutk in prakticirajo jogo, budizem, mimogrede še malo hinduizma, okrog vratu pa jim visijo trinketi iz različnih koncev sveta, vsi narejeni na Kitajskem. Iz rok ljudi, ki ne poznajo tega, kar delajo v roke ljudi, ki ne vedo, kaj to pravzaprav pomeni. In krog se sklene, še ena generacija ljudi pa se izgubi, ne da bi vsaj malo pomislili na tisto bazično vprašanje, ki bi se moglo pojaviti v vsakem, ki veruje: Zakaj?

  1. krog življenja []
  2. Verjamem v Boga, ker je zame “boljša stava”, če verjamem, kot če ne. []
  3. jezikoslovci naj me na tem mestu popravijo, če se slučajno motim :) []
  4. če obstaja kje kdo, ki o tem ve več kot jaz, se opravičujem, če navajam napačna dejstva – a zaenkrat so ta do mene prišla po dokaj zanesljivih virih []
  5. ki ga niti nisem znala prebrati []
  6. katerih lastniki se najbrž danes počutijo kar bedasto []
  7. pri čemer po možnosti še zamenjuje pojma etike in morale []
  • Share/Bookmark