Najljubšnejši pisci: Astrid Lindgren

Ko sem bila še majhna1 in je bilo že od daleč razvidno, da imam rada knjige, sem za nek god ali rojstni dan2 dobila eno izmed najboljših daril, ki bi mi ga v tistem trenutku kdorkoli lahko dal. Dobila sem namreč tisto čudovito rdečo izdajo Pike Nogavičke s čudovitimi ilustracijami Marlenke Stupice, v prevodu Kristine Brenkove. Nekje pri dvajset sem nehala šteti, kolikokrat sem jo že prebrala in poznajo se ji že vse dogodivščine, ki sva jih doživeli skupaj. Sicer nimam veliko knjig, ker sta moja starša, ko sem bila mlajša, delila prepričanje, da so knjige predrage, da bi jih kar vsepovprek kupovali in da so knjižnjice super zadeva, ampak ko je šlo za legendarno knjigo, kot je Pika Nogavička, ni bilo dileme.

Tista  izdaja Pike nogavičke ima še vedno častno mesto na moji polici in sem ter tja jo odprem, preletim, prelistam. In kar mi je najbolj fascinantno je to, da je knjiga tako zelo večplastna. Mojstrsko pravljičarstvo je nekaj, česar so zmožni le redki posamezniki – Astrid Lindgren pa je bila mojstrica med mojstri te veščine. Neverjetno, kako je njeno pisanje polno aluzij in navezav na življenjske probleme, s katerimi se srečuje vsak človek. Neverjetno, kako preprostost njenega dojemanja sveta hkrati za sabo skriva kompleksnost razkrivanja določenih resnic odraslih, kot jih vidi otrok. In hkrati ponuja sliko tega, kar bi lahko bilo ponujeno kot rešitev, brez zafrustriranosti polnih odgovorov, ki jih je svet še kako prepoln.

Kar me na njenih delih najbolj fascinira, je to, da jih včasih berem in se nasmiham ob stvareh, ki jih v zgodbi kot otrok nisem razumela. Ali pa sem jih, samo na precej drugačen način, kot jih razumem danes. Najbrž bom, če jo bom v roke vzela čez trideset let, spet odkrila kako malenkost, ki mi bo priklicala nasmešek na obraz.

Zanimivo je, da pravzaprav sama v lasti poleg Pike Nogavičke nimam nobene  njene knjige. Sem imela projekt kupiti kako, a se mi je vedno zdelo, da ilustracije ali sam izgled knjige ni vreden avtorice. Je res, da tudi moje iskanje ni bilo preveč natančno, zato je popolnoma mogoče, da obstaja kje kakšna, ki bi mi bila všeč. Morda si jo še celo kdaj kupim.

Od njenih zgodb mi je bila vedno najljubša Brata Levjesrčna. To knjigo mi je posodila teta in spomnim se, da je trajalo leta, preden jo je dobila nazaj. Ne zato, ker bi jo pozabila vrniti, ampak ker sem jo vsakič, ko sem se spomnila, da ni moja, še enkrat prebrala, preden bi jo vrnila. Stvar se je ponavljala kar nekaj časa, dokler ob nekem generalnem čiščenju ni roditeljica popenila in knjige vrnila nazaj lastnici3, jaz pa je od takrat naprej nisem več brala. Pa bi jo prav rada kdaj, ker ustreza vsemu, kar je potrebno za dobro zgodbo. Večplastni liki, fantazijsko dogajanje, soočanje s težkimi situacijami. Poenostavljanje stvari, ki jih svet odraslih včasih po nepotrebnem tako zakomplicira.

Ronja, razbojniška hči mi je pred nekaj tedni ponovno priromala v roke, ko sem zgroženo ugotovila, da jo ima v lasti moja sestra, jaz pa o tem nisem vedela ničesar. Seveda je obvezno sledilo branje in spominjanje vsega fantaziranja, ki sem ga kot otrok doživljala ob branju. Kdo pa si ne bi želel postati hči razbojnika? Kdo si ne bi želel, da ob njegovem rojstvu v grad udari strela, ki ga preseka na pol? Kdo si ne bi želel živeti nekje daleč stran od dolgočasne vsakdanjosti, kjer lahko svoje starše prepriča, kako brezpomenski znajo biti določeni prepiri?

Če ta zapis po kakšnem naključju bere kak starš, mu toplo priporočam, da svojim otrokom bere Astrid Lindgren. V poplavi vse skomercializirane literature za otroke in enostavno debilne potrošniške usmerjevanosti že v otroških letih je to idealen način, da vaš otrok ne postane priden potrošnik, da ne postane tipičen zagrenjen odrasel, da bo v življenju znal najti iskrico v očeh in da bo videl, katere stvari so res vredne prepira in truda.

Astrid Lindgren je umrla pred malo več kot desetimi leti, 28. januarja 2002 v 94. letu starosti. Rojstni dan ima 14. novembra. Letos ji bom prižgala svečko, ker si zasluži. Ker je bila4 ena izmed najbolj legendarnih pravljičarjev, ki so kadarkoli živeli.

  1. ali vsaj manjša kot sedaj []
  2. ne spomnim se točno []
  3. ki se ni kaj dosti sekirala za to []
  4. in je še, smrti navkljub []
  • Share/Bookmark