Najljubšnejši pisci: Astrid Lindgren

Ko sem bila še majhna1 in je bilo že od daleč razvidno, da imam rada knjige, sem za nek god ali rojstni dan2 dobila eno izmed najboljših daril, ki bi mi ga v tistem trenutku kdorkoli lahko dal. Dobila sem namreč tisto čudovito rdečo izdajo Pike Nogavičke s čudovitimi ilustracijami Marlenke Stupice, v prevodu Kristine Brenkove. Nekje pri dvajset sem nehala šteti, kolikokrat sem jo že prebrala in poznajo se ji že vse dogodivščine, ki sva jih doživeli skupaj. Sicer nimam veliko knjig, ker sta moja starša, ko sem bila mlajša, delila prepričanje, da so knjige predrage, da bi jih kar vsepovprek kupovali in da so knjižnjice super zadeva, ampak ko je šlo za legendarno knjigo, kot je Pika Nogavička, ni bilo dileme.

Tista  izdaja Pike nogavičke ima še vedno častno mesto na moji polici in sem ter tja jo odprem, preletim, prelistam. In kar mi je najbolj fascinantno je to, da je knjiga tako zelo večplastna. Mojstrsko pravljičarstvo je nekaj, česar so zmožni le redki posamezniki – Astrid Lindgren pa je bila mojstrica med mojstri te veščine. Neverjetno, kako je njeno pisanje polno aluzij in navezav na življenjske probleme, s katerimi se srečuje vsak človek. Neverjetno, kako preprostost njenega dojemanja sveta hkrati za sabo skriva kompleksnost razkrivanja določenih resnic odraslih, kot jih vidi otrok. In hkrati ponuja sliko tega, kar bi lahko bilo ponujeno kot rešitev, brez zafrustriranosti polnih odgovorov, ki jih je svet še kako prepoln.

Kar me na njenih delih najbolj fascinira, je to, da jih včasih berem in se nasmiham ob stvareh, ki jih v zgodbi kot otrok nisem razumela. Ali pa sem jih, samo na precej drugačen način, kot jih razumem danes. Najbrž bom, če jo bom v roke vzela čez trideset let, spet odkrila kako malenkost, ki mi bo priklicala nasmešek na obraz.

Zanimivo je, da pravzaprav sama v lasti poleg Pike Nogavičke nimam nobene  njene knjige. Sem imela projekt kupiti kako, a se mi je vedno zdelo, da ilustracije ali sam izgled knjige ni vreden avtorice. Je res, da tudi moje iskanje ni bilo preveč natančno, zato je popolnoma mogoče, da obstaja kje kakšna, ki bi mi bila všeč. Morda si jo še celo kdaj kupim.

Od njenih zgodb mi je bila vedno najljubša Brata Levjesrčna. To knjigo mi je posodila teta in spomnim se, da je trajalo leta, preden jo je dobila nazaj. Ne zato, ker bi jo pozabila vrniti, ampak ker sem jo vsakič, ko sem se spomnila, da ni moja, še enkrat prebrala, preden bi jo vrnila. Stvar se je ponavljala kar nekaj časa, dokler ob nekem generalnem čiščenju ni roditeljica popenila in knjige vrnila nazaj lastnici3, jaz pa je od takrat naprej nisem več brala. Pa bi jo prav rada kdaj, ker ustreza vsemu, kar je potrebno za dobro zgodbo. Večplastni liki, fantazijsko dogajanje, soočanje s težkimi situacijami. Poenostavljanje stvari, ki jih svet odraslih včasih po nepotrebnem tako zakomplicira.

Ronja, razbojniška hči mi je pred nekaj tedni ponovno priromala v roke, ko sem zgroženo ugotovila, da jo ima v lasti moja sestra, jaz pa o tem nisem vedela ničesar. Seveda je obvezno sledilo branje in spominjanje vsega fantaziranja, ki sem ga kot otrok doživljala ob branju. Kdo pa si ne bi želel postati hči razbojnika? Kdo si ne bi želel, da ob njegovem rojstvu v grad udari strela, ki ga preseka na pol? Kdo si ne bi želel živeti nekje daleč stran od dolgočasne vsakdanjosti, kjer lahko svoje starše prepriča, kako brezpomenski znajo biti določeni prepiri?

Če ta zapis po kakšnem naključju bere kak starš, mu toplo priporočam, da svojim otrokom bere Astrid Lindgren. V poplavi vse skomercializirane literature za otroke in enostavno debilne potrošniške usmerjevanosti že v otroških letih je to idealen način, da vaš otrok ne postane priden potrošnik, da ne postane tipičen zagrenjen odrasel, da bo v življenju znal najti iskrico v očeh in da bo videl, katere stvari so res vredne prepira in truda.

Astrid Lindgren je umrla pred malo več kot desetimi leti, 28. januarja 2002 v 94. letu starosti. Rojstni dan ima 14. novembra. Letos ji bom prižgala svečko, ker si zasluži. Ker je bila4 ena izmed najbolj legendarnih pravljičarjev, ki so kadarkoli živeli.

  1. ali vsaj manjša kot sedaj []
  2. ne spomnim se točno []
  3. ki se ni kaj dosti sekirala za to []
  4. in je še, smrti navkljub []
  • Share/Bookmark

12 odgovorov na temo “Najljubšnejši pisci: Astrid Lindgren”

  1. Lunatic
    30.08.2012 | 23:00
  2. nmohoric
  3. 30.08.2012 | 23:36

    Nekako tako, kot imaš ti to izdajo Pike Nogavičke, imam jaz izdajo Pikija Jakoba, knjiga sicer že močno razpada, je res da v letih, ampak ja sem jo tudi že velikokrat prevečkrat prebral :D

  4. barbara
    31.08.2012 | 10:54

    Jaz imam precej podobno čudovito izdajo v zeleni barvi, ampak v njej piše da je Kristina brenkova prevajala, ilustrirala pa Marlenka Stupica :) . In zelo fajn jo je na vsake toliko prebrat :) .

  5. nalivka
  6. 1.09.2012 | 13:02

    @Lunatic: Janček Ježek! Ah, memories…

    @nmohoric: Ja, Piki Jakob je tudi med tistimi večnimi, ki so človeku vedno blizu. Jaz sem ga ravno zadnjič brala nekim otrokom in je bilo prav smešno, kako otroci drugače dojemajo zgodbe kot odrasli :)

    @barbara: Ups, očitno sem pozabila popravit oz. mi je škratek požrl majhen del besedila. Hvala za opozorilo,že popravljam!

  7. barbara
    1.09.2012 | 18:42

    Teli škratki so žleht ja :D . Saj najbrž za katero drugo sploh opazila ne bi, ampak ker sem že ravno zaljubljena v njene ilustracije….:).

  8. Pepi
  9. 1.09.2012 | 19:41

    Pippi Långstrump! Jaz se Pikinih dogodivščin spominjam bolj iz igrane serije iz konca šestdesetih (ki jo je RTV v nekem obdobju pred desetimi leti predvajal malodane vsake počitnice) in raznih predstav in risank … Tako da sploh ne vem, ali sem knjigo kdaj dejansko prebral od začetka do konca. Vem pa, da jo nekje imam. :D
    Jaz danes sicer ne bi rekel, da je Lindgrenova ena mojih najljubših avtoric … So pa njena dela nesporno kvalitetna in taka, da bi jih moral dati skozi vsak mulc. Da pa ne pridem v navzkriž s tistim, kar sem zapisal par vrstic višje; jaz bom svojim dopustil, da namesto branja pogledajo serijo. :D

  10. nalivka
  11. 2.09.2012 | 08:56

    @barbara: Saj je bila meni tudi vedno pri srcu – najbrž zato, ker je ilustrirala večino otroških knjig, ki so enostavno legendarne – njene ilustracije pa so nesporno prispevale nekaj k njihovi pravljičnosti in privlačnosti.
    @pepi: Ja, igrane serije se tudi jaz spomnim in moram reči, da mi je bila izredno všeč. Česar pa žal ne morem reči za tisto risanko, ki se bojda še vedno vrti po televiziji. Tako da za naraščaj bolj priporočam serijo kot risanko, ker je enostavno bolj zvesta Lindgrenovi in njenemu slogu, risanke so vse skupaj že nekako trivializirale in populizirale. Knjiga pa itak zmaga. Pa zelo priporočam tisto slovensko mini serijo Erazem in potepuh, če se boš raje kot branja držal ekranizacije. :)

  12. Pepi
  13. 2.09.2012 | 10:31

    O, kriza … Za Erazem in potepuh pa nisem vedel, da je izpod peresa Lindgrenove. Sram me bilo. Ti, kako je pa potlej s pesmimi (En hud pesjan, Sirota Jerica), uporabljenimi v tej seriji? So naš dodatek, ali prevodi iz knjige?

  14. nalivka
  15. 2.09.2012 | 10:56

    @Pepi: No, zdaj veš :)
    Za pesmi pa ne bi vedela, ker je res pretekla že cela era, odkar sem prebrala knjigo – bi pa tako na slepo rekla, da so naš dodatek. Čeprav je možno, da so zaradi legendarnosti serije ponarodele … Si bo treba spet malo izposodit knjigo in jo prelistat :mrgreen:

  16. Pepi
  17. 2.09.2012 | 19:30

    Ja, sem se malo pozanimal in mislim, da imaš kar prav. Povsod so neki naši avtorji navedeni. Fajn se mi zdi, da so uporabil naše komade, ki so zdaj poznani tudi (in v večji meri) po zaslugi serije. :D

  18. nalivka
  19. 5.09.2012 | 22:27

    Ja, pa še zakon komadi so :)
    Morem reči, da so s celotno zadevo res dobro posneli original, kar je basically dokaz, da smo v Sloveniji sposobni sproducirat tudi ne-zamorjene in še vedno odlične zadeve :) Čeprav je pa res, da je original zgodba od Astrid, tako da gredo največje zasluge seveda prav njej.

  20. barbara
    7.09.2012 | 10:21

    Men grejo kar kocine po konc k gledam njene ilustracije. Sploh tiste, kjer uporablja zlate odtenke poletja. Aaaaaaaaaaaaaaa :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !